Galvanometer je instrument, ki se uporablja za merjenje ali zaznavanje majhne količine toka. Je kazalni instrument in je tudi ničelno zaznavanje, ki označuje ničelni detektor, tako da skozi galvanometer ne teče tok. Galvanometri se uporabljajo v mostovih za prikaz ničelne zaznave in v potenciometru za prikaz majhne količine toka. AC galvanometri so dveh vrst, so fazno občutljivi in frekvenčno občutljivi galvanometer . Vibracijski galvanometer je ena vrsta frekvenčno občutljivih galvanometrov. Ta članek obravnava vibracijski galvanometer.
Kaj je vibracijski galvanometer?
Galvanometer, pri katerem izmerjeni tok in frekvenca nihanja gibljivega elementa postaneta enaka, se imenuje vibracijski galvanometer. Uporablja se za merjenje ali zaznavanje majhne količine toka.
Razlika med vrstami vibracijskih galvanometrov
Obstajata dve vrsti vibracijskih galvanometrov, ki jih premikajo tuljava vibracijski galvanometer in gibljivi magnet tipa vibracijski galvanometer. Razlika med vibracijskim galvanometrom s premično tuljavo in vibracijskim galvanometrom je prikazana v spodnji tabeli.
S.NO | Premična tuljava Galvanometer | Gibljivi magnetni galvanometer |
1. | Premična tuljava in galvanometer s fiksnim magnetom | Je gibljivi magnet in galvanometer s fiksno tuljavo. Znan je tudi kot tangentni galvanometer |
dva | Temelji na načelu, da ko je tokovna tuljava postavljena v enakomerno magnetno polje, tuljava doživi navor | Temelji na tangentnem zakonu magnetizma |
3. | V galvanometru s premično tuljavo ni treba nastaviti ravnine tuljave v magnetnem poldnevniku | Pri gibljivem magnetnem galvanometru mora biti ravnina tuljave v magnetnem poldnevniku |
4. | Uporablja se za merjenje tokov v vrstnem redu 10-9TO | Uporablja se za merjenje tokov v vrstnem redu 10-6TO |
5. | Konstanta galvanometra ni odvisna od zemeljskega magnetnega polja | Konstanta galvanometra je odvisna od zemeljskega magnetnega polja |
6. | Zunanja magnetna polja nimajo vpliva na deformacijo | Zunanja magnetna polja lahko vplivajo na deformacijo |
7. | To ni prenosni instrument | Je prenosni instrument |
8. | Stroški so visoki | Stroški so nizki |
Gradnja
Konstrukcija galvanometra za vibracije ima trajne magnete, mostiček, ki se uporablja za vibracije, ogledalo, ki odseva svetlobni žarek na tehtnici, jermenico, ki zateguje vzmet, in vibracijsko zanko.
Vibracijski galvanometer z gibljivo tuljavo
Osnovno načelo galvanometra je, da se pri navitju toka skozi tuljavo vzpostavi elektromagnetno polje v tuljavi, ki premika tuljavo. Isto načelo velja za zgornjo sliko. Ko se tuljava premika, v vibracijski zanki ustvari vibracije in žarek svetlobe se preusmeri na ogledalo, ki odseva vibracije in žarek svetlobe glede na vibracije na tehtnici, vzmet pa se uporablja za nadzor vibratorjeva zanka. Za merjenje frekvenčnega območja se uporablja od 5 Hz do 1000 Hz, v osnovi pa za stabilno delovanje uporabljamo 300 Hz in ima dobro občutljivost pri frekvenci 50 Hz.
Teorija
Naj bo vrednost toka, ki v trenutku t prehaja skozi gibljivo tuljavo
I = jazmgreh (ωt)
Odklon navor ki ga proizvaja galvanometer, se izrazi z
Td= Gi = Imgreh (ωt)
Kjer je G konstanta galvanometra
Enačba gibanja je izražena kot
TJ+ TD+ TC= Td
Kjer je TJje navor zaradi vztrajnostnega momenta, TDje navor zaradi dušenja, TCje navor zaradi vzmeti in Tdje odklonski navor.
J ddvaϴ / dtdva+ D ddvaϴ / dtdva+ Kϴ = GZ sin (ωt)
Kjer je J vztrajnostna konstanta, D konstanta dušenja in C nadzorna konstanta.
Ko bo rešitev zgornje enačbe dobila odklon (ϴ) je
ϴ = G GIm/ √ (Dω)dva+ (K-Jωdva)dva* greh (ωt- α)
Amplituda vibracij je izražena kot
A = GIm/ √ (Dω)dva+ (K-Jωdva)dva
Amplituda vibracij galvanometra se poveča s povečanjem konstante galvanometra (G). Za povečanje amplitude s povečanjem bodisi galvanometrske konstante (G) bodisi zmanjšanjem
Primer 1 - Povečanje konstante galvanometra (G): Vemo, da je konstanta galvanometra podana z
G = NBA
Kjer je N število zavojev tuljave, je B gostota toka in A površina tuljave.
Če povečamo število zavojev (N) in površino tuljave (A), se galvanometrska konstanta poveča, vendar se zaradi težke mase tuljave poveča tudi vztrajnostni moment. Torej √ (Dω)dva+ (K-Jωdva)dvase bo povečala.
Primer 2 - Zmanjševanje √ (Dω)dva+ (K-Jωdva)dva: Kjer sta J in D pritrjena, lahko K spremenimo s prilagoditvijo dolžine vzmeti.Torej√ (Dω)dva+ (K-Jωdva)dvamora biti minimalna.
Za najmanjšo vrednost lahko postavimo (K-Jωdva)dva= 0
ali ω = √K / J⇒2ᴨf = √K / J
Dobavna frekvenca fS= 1 / 2ᴨ * √K / J
Za največjo amplitudo mora biti naravna frekvenca enaka napajalni frekvenci fs=fn
Tako da mora biti amplituda vibracij največja. Tako je vibracijski galvanometer uglašen s spreminjanjem dolžine in napetosti gibljivega sistema, tako da je lastna frekvenca gibljivega sistema enaka napajalni frekvenci. Tako se doseže stabilno delovanje vibracijskega galvanometra.
Tu gre torej za to pregled vibracijskega galvanometra , razpravljamo o konstrukciji vibracijskega galvanometra, teoriji in o razliki med vrstami vibracijskih galvanometrov. Tukaj je vprašanje za vas, v čem je prednost vibracijskega galvanometra?